MOJE ŽIVLJENJE

Pri dvanajstih sem prvič začela odkrivati telo skozi izraz plesa. A kmalu mi je pot prekrižala prometna nesreča in kompliciran zlom roke, ki je zahteval dolgoletno rehabilitacijo. Svoj klic po gibanju in odkrivanju telesa sem nadaljevala v srednji šoli. Najprej z jazz baletom in modernimi plesnimi tehnikami, se dopolnjevala s klasičnim baletom, hip hopom, jogo in vzporedno trenirala tudi borilne veščine. Nato je prevladal sodobni plesni izraz, ki je takrat postal moj način življenja in tako sem nastopila v več plesnih predstavah.

Gibanje me je naučilo zelo veliko o telesu, o njegovih prednostih, njegovih ovirah, o poškodbah, predvsem pa o zavedanju same sebe, kar je pomenilo velik doprinos mojemu vsakdanu na vseh področjih. Naučilo me je razumeti sebe, svoje telo, svoje odzivanje in svoje zmožnosti ter omejitve.

Sčasoma sem združila vaje joge, plesa in fizioterapije ter oblikovala telovadbo za zdravo hrbtenico. V 25-ih letih prakse se mi je na vadbi (1x tedensko) pridružilo že več kot 850 navdušencev in nekateri mi sledijo že od samega začetka. Za mnoge je bil to tudi eden od korakov k samozavedanju. Ko se naučiš čutiti sebe in slišati svoje telo, lahko hitreje ugotoviš kdaj se v telesu počutiš dobro in kdaj nekaj ni v redu.

Moje zanimanje človekovega ustroja sem povezala z masažami. Ta pot me je ponesla na svetovna prevenstva, kjer sem bila maserka za slovensko reprezentanco teka na smučeh. Krasna izkušnja, ko si ob boku naše najboljše tekačice. Kaj kmalu sem spoznala, da je masaža veliko več kot samo „masaža“. Z dotikom zdravimo. In prav to je to, kar me je vedno zanimalo in me zanima še danes. Dotik ima neprecenjljivo moč in je ena najstarejših oblik zdravljenja. Spoznala sem, da dotik ni nujno, da je vedno fizičen. V globoki sproščenosti vstopimo v stik s samim seboj. Tu se lahko razblinijo napetosti, tu začutiš kje si, tu se odpira tvoje srce in tu se začne samozdravljenje. Terapevt pa ti pri tem pomaga. Gre za zdravilni proces, ki vzpostavlja energijsko ravnovesje v telesu in prinaša sozvočje med telesom in duhom.

Vse bolj sem se zavedala, da lahko sočloveku dam veliko več. Zato sem svoje znanje dograjevala na šoli za bioterapevte pri znanem bioterapevtu Marjanu Ogorevcu in si pridobila naziv terapevt naravnega zdravljenja. Vse bolj sem spoznavala, da je že vse v nas samih. Začela sem z terapevtskimi masažami, kjer človeka gledam celostno. Zavedam se, da je telo prostor v katerem bivamo in da vse izvira iz naše notranjosti. Če zares želimo, da nam bo bolje, da se pozdravimo, potem je treba pogledati globje v človeka.

Vsak se lahko pozdravi sam. A najprej moraš spoznati sebe v svoji notranjosti. Vse bolj se mi je porajalo vprašanje, zakaj si ljudje ne bi pomagali sami, zakaj ne bi vsi živeli bolje. Stvari so v resnici veliko bolj preproste, le naš um nam to omejuje. Če želim zares pomagati ljudem jih moram naučiti kako začutiti sebe, kako izvirati iz sebe in kako zdraviti sebe.

Oblikovala sem prve delavnice na področju osebne rasti. Z njimi sem rasla tudi sama. Glava, glava je tista, ki nam dela težave. Zaželela sem si, da bi obstajal gumb kjer bi lahko svojo glavo izklopila na off. Sčasoma mi je uspelo, niti ne vem kako. Stikala, ki bi v sekundi izklopil malega nagajivega vražička ni. Gre za osebni proces ozaveščanja, spoznavanja, spreminjanja, opuščanja itd. Ta proces pa je lahko različno dolg, odvisno od posameznika.

Najprej je treba umiriti svoj um. Kajti v tišini bomo šele slišali sebe. Od tu naprej se dogajajo „čudeži“. Kupila sem prve tibetanske pojoče posode, ki so mi v podporo pri antistresnih masažah. Tako se mišične napetosti bolj sprostijo, glava se umiri in energijska pretočnost se poveča. Zelo ljuba mi je antistresna vadba, s katero smo začeli lani in deluje tako na sprostitvi uma kot telesa. Vadba je sestavljena iz dihalnih tehnik, energijskih vaj, qi gong vaj, vaj čuječnosti, umirjenih jogijskih vaj ter vodene meditacije.

Vse bolj pa me zanima um oziroma naše misli. Saj poznate „to kar misliš to si“. Se pravi, da sami kreiramo svojo pot oziroma to kar se nam dogaja. Zavedam se, da je za vsakogar edina prava pot, pot v notranjost samega sebe. Leta raziskovanja in svoje izkušnje sem združila in tako začela z poučevanjem. Šola odpiranja zavesti je pot samoraziskovanja. Nastala je z namenom pomoči pri potovanju v samega sebe. Kajti vse se začne z rojevanjem naših misli v nas samih.

Sedaj veliko sedim v tišini, v naravi, ob morju in načrtno ohranjam in polnim svoj mir. Povezjem se s sabo, svojim pravim jazom. Prisluhnem mu in se učim tega, da samo sem – tu in zdaj – življenje je trenutek v katerem živimo. To me bogati in privablja več notranjega zadovoljstva. Zavestno odstranjujem bolečino preteklosti, ki jo vsak od nas nosi s sabo. Postajam lažja, svobodna. In to bi želela prav vsem, brez izjeme. Vsi si zaslužimo lahkotnost življenja.

Petra Nartnik