…
Človeštvo potrebuje notranjo pot bolj kot kdaj prej. Zdaj, ko se kolo časa vrti čedalje bolj mrzlično, ko odkritja prehitevajo drug drugega, ko je narava okužena, ko postaja ozračje čedalje tanjše, ko neenakost in težnja po moči vodita do napetosti, ki prinašajo nesrečo, ko tehnika bolj obvladuje človeka kot on njo, posameznika premetava po oceanu sveta in neutrudno teži k vedno novim ciljem. Z razumom in intelektom se trudi, da bi našel pot do uresničitve teh ciljev in pogosto si poskuša z vsemi sredstvi osvojiti in zagotoviti mesto v tem svetu. Muči se in si prizadeva obvladati ter urediti svoje življenje kar se da udobno in doseči srečo, za katero misli, da jo lahko najde le v „zunanjem“ svetu.
Človekova zavest je omejena in se usmerja le v materialno, v zemeljsko bivanje, ki ga dojema in vidi kot edino realnost. Kdor se v večji meri enači z materialno bitjo, mora vedno znova doživljati omejenost te resničnosti. Izpolnitev, ki jo ponuja „zunanji“ svet je navidezna. Počitek in premor sta le kratkotrajna, nadlog in težav, gonje in truda je brez konca.
Človek v zunanjem nikoli ne bo našel tistega po čemer hrepeni in to v kar globoko v sebi upa: globok notranji mir, varnost, čista ljubezen. Miru, polnega sozvočja, enosti in ljubezni, še nikoli ni bilo moč doseči s prizadevanji za svetovljanstvo, z napori in gonjo.
Zavest naše resnične biti je zasuta s samoljubjem in materializmom, zazidana s trdim in grobim nihanjem tega sveta in spodriva jo absolutna zahteva človekovega razuma, da moramo vse dojeti in razumeti.
Da b lahko stopali po poti notranjega zadovoljstva moramo najprej doumeti kdo pravzaprav smo. Vsakkdo večkrat dobi možnost, da to spozna, npr.: ob težki bolezni, ob udarcu usode ali dogodkih, ki spodbujajo k razmišljanju in k ozaveščanju samega sebe. Prebudimo se v zavedanju svoje prave podobe. Sprejmite dar milosti, odprite moči vseobesgajočega življenja in stopajte po Notranji poti. To pomeni s samospoznavanjem, odpuščanjem in uresničevanjem večnih zakonov. Drugače povedano, da postopno odstranjujemo naše ovoje, težo, temo ali nizki jaz, da bo lahko naša notranja luč svetila od znotraj navzven in ne obratno.
Naša naloga na poti notranjega zadovoljstva je, da spoznamo svoj jaz v svojih občutkih, mišljenju, govorjenju in delovanju. Kajti samo to, kar smo spoznali, lahko obžalujemo in nato predamo vsemogočni moči v nas, da to spremeni. Tako se korak za korakom osvobajamo vsega nizkega. Svetloba, h kateri težimo, se lahko tako v večji meri naseli v nas. Postopoma se naše bitje očiščuje in naše mišljenje se plemeniti, bližamo se svojemu izvoru, resnični biti v nas.
Kjer je bila prej nevoščljivost, sovraštvo, jeza, ošabnost in samoljubje tja se naselijo zdaj krotkost, potrpežljivost, strpnost in plemenitost. Kjer so prej našo zavest obremenjevali slabost, neodločnost, razdvojenost in strah se zdaj razcveta vedrina, mirnost, zaupanje, neustrašnost in prava moč, ki jo napaja naša notranja luč. Mlačnost in lenost, zavrtost in utesnjenost se umaknejo. To je čudovita pot, vendar po tej poti uspešno stopamo le, če se je v nas prižgala resnična ljubezen naše prave biti. Notranja pot je tako hkrati pot domov, k večni ljubezni.
Notranja pot se začne, ko resnično spoznaš in živiš sebe. Da na tej poti ne boš sama ti z veseljem vabim v program POVSEM JAZ – korakov do uravnoteženega življenja, kjer boš lahko našla in živela sebe.
To je šola osebne rasti, ki zajema 7 srečanj, 7 modulov, 1x mesečno. Vključuje vaje za poživitev življenjske energije, vaje, pogovor, predavanja za spoznavanje in ozaveščanje lastne biti in kako postati bolj avtentična ti, meditacije, gradivo in vaje za doma, individualno terapijo… S tem programom boš ob podpori lažje in hitreje postavila dobre temelje in hodila po poti notranjega zadovoljstva. Več preberi TUKAJ.
.
(Tekst je deloma povzet iz knjige Notranja pot)
